In my own world
Nosso amor é como o vento ...Năo posso vę-lo, mas, posso senti-lo ...













10 junij 2008

High hopes ...



... are not so high anymore.

Začela se je evforija nogometnega prvenstva, ki se me še niti ni uspela dodobra dotakniti ... Mimo mene beži, ker si ne morem vzeti niti tisti dve uri, ki bi jih rada preležala pred tv sprejemnikom. Nogomet je moja velika ljubezen, česar dolgo nisem priznala, vse do zadnjega svetovnega prvenstva. Danes pa priznam z veseljem in prav sovražim jih, ker mi bodo vzeli tudi to. Še eno ljubezen.

Zadnje čase se ruši vse ... ubistvu vse za kar sem zadnje dve leti pravzaprav živela.

Na vprašanja kako sem, sploh ne znam več odgovarjati. I'm fine, thank you ... So in love and high on life. Kar je pravzaprav čista laž ali pač ne.

Živim samo še zaradi ljubezni, ki me ohranja pri življenju in energiji ... Zaradi tistih trenutkov, ko sem lahko z njim, drugega si trenutno pač ne želim.

Z izjemo velikanske spremebe, ki prihaja ... Upam!

Zadnje čase sem zanemarila vse, kar sem pravzaprav imela najbolj rada ... zaradi določenih odločitev in ljudi, ki pa so pravzaprav ključni dejavnik, da sem se znašla v prepadu iz katerega ni izhoda.
Priznam, da mi trenutno ni do druženja z nikomer ... Nimam volje za sprehode, pohajkovanja, posedanja ... nimam energije za druženje z ljudmi.
Razočarana sem sama nad sabo in celotnim svetom ...

11 Comments:

Samo en stavek: zamenjaj službo! Halo! Delala boš cel lajf in ravno študentsko življenje bi si lahko zapomnila po tem, da si malo bolj na free. Ne pa da si take volje, kot opisuješ?! A je sploh vredno?

By Blogger Neža, at 7:41 pop.  

Ne bodi ena izmed tistih žensk, ki se bo celo življenje posvečala karieri. Nekoč bo tvojemu partnerju to "dopizdilo" in bo odšel. Tako kot je odšlo že veliko moških, ki so imeli takšne zaposlene ženske. Kdaj bo potem sploh še čas za otroke..? Tudi jaz sem za to, da zamenjaš službo za nekaj manj stresnega, bolj lahkotnega in ki ti bo dopuščalo več prostega časa. Mlada si - ne zagoni življenja že zdaj! Verjamem.. mogoče se ne bo več ponudila takšna priložnost, vendar se bo vseeno našlo nekaj, kar te bo osrečevalo. In tudi drugi bodo veseli, da boš zopet kaj med njimi. Sploh pa tvoj dragi in tvoje prijateljice. Razmisli..

By Blogger Natalija, at 8:17 dop.  

Hvala za spodbudo punce! :) Sem kar pričakovala takšne komentarje!
Ubistvu si res želim ene ogromne spremembe, če ne menjavo službe pa vsaj ogromne spremembe, ker če bo šlo takole naprej bom itak pristala na zaprtem oddelku Polja! :)

Tai ... lahko rečem edino to, da moj fant dela še več, vse vikende in tut po 12 ur na dan ... tko da mam nekak kr srečo, da sva se našla, ker če bi on " normalno" delu, potem pa mene čaku doma ali obratno ... bi se obema zmešal!
Tko pa je on edini, ki pravzaprav razume to agonijo ...
Hvala za spodbudo! ;)

By Blogger Tjaša, at 2:41 pop.  

"Ubistvu si res želim ene ogromne spremembe, če ne menjavo službe pa vsaj ogromne spremembe, ker če..." -

Kaj imaš v mislih z drugimi spremembami, ki se ne tičejo službe?

Kot sem že rekla - delala boš lahko še celo življenje. Ne zafrčki si pa najlepših let, za katere ti bo lahko potem žal. Par evrov več gor al pa dol, vse ima svojo ceno.

By Blogger Neža, at 2:51 pop.  

Mogoče imam sama malce čudno razmišljanje, ampak v okolici opažam mnogo študentov, ki začnejo delati, najprej kot hobi in, ko imajo čas, potem jih delo (in denar) požreta vase, dajo faks nezavedno na stran, vse več delajo, vse manj imajo časa za študij, kaj šele zase in prostost ... In potem si hitro tam, kjer ti kot študentu ne bi trebalo biti. Po eni strani občudujem ljudi, ki že kot mladi študentje delajo, celo najdejo nekaj, kar jih veseli in služijo, šparajo, si kaj privoščijo, po drugi strani pa se mi zdi, da če tega denarja ne potrebuješ za nujno preživetje, je bolje pridno študirati, končati v roku in delati potem do penzije - ker delo te itak slej kot prej doleti.

Upam, da se ti izteče po tvojih željah - treba je dat na tehtnico, kaj odtehta več in vzeti tisto, kar je težje (če se le da) ;)

By Blogger Nihljaj, at 5:37 pop.  

Gelči ... velika sprememba bi bla še kako dobrodošla na delovnem mestu, kar pomeni, da bi še vedno to delala, ker ubistvu res rada delam, ampak če ne bo spremeb, ki si jih želim ... potem pa pač žal, ne bom več zmogla tega delat! :)

n. Ja ubistvu je res ... velik nas začne delat že takoj, ko smo študenti. Jst sicer zlo rada delam in mam super delo ... vsaj vem, da bi to lahko delala celo življenje! Je pa res, da je tempo nor, nor, nor ... In tut vem, da bom delala še celo življenje, zato bi mogla zdej uživat ... Se pa ljudje zelo razlikujemo in jst lahko rečem, da faks definitivno ni zame ... To mi je največja muka, odpor, prisila ... Čudno ja, ker kao danes brez šole nisi nič! Mogoče res, ampak ne v tem svetu! Žal ne! :/

In delo za golo preživetje ... je že res, da ne delam iz tega razloga. Delam pa zase in svoje življenje. Tut slučajno si ne predstavljam, da preživela s 100€ na mesec, ki bi mi jih dali starši ... Pa daleč od tega, da živim v luksuzu, ampak vsak posameznik ima svoje potrebe! :)

Je pa res, da bom sama mogla poskrbet za to, da bo šlo vse skupej na boljše! :)

By Blogger Tjaša, at 6:53 pop.  

Točno to, sama se boš mogla odločit kaj pa kako boš naredila. Lajf je tvoj, ti poznaš svoje želje, limite in sposobnosti do kam pač greš. Mi ti samo hočemo nekak pomagat in svetovat, ker tole kar pišeš ni noben odraz sreče - od katere bi mogla sicer kar prekipevat v tem času življenja.

Sama sem naredila tako kot je napisal n. Fax sem končala od prve do zadnje stvari vse v roku, brez podaljševanj, pavziranj ipd. Posvetila sem se učenju, zraven pa sem počela praktično kar mi je pasalo. Sem pa tja sem šla tudi delat za kratek čas, toliko da sem zaslužila za kak manjši luksuz, počitnice ipd. Zame denar ne more odtehtat vsega ostalega, nikoli ga ni in tudi ne bo. Pa kakorkoli obrnemo, dejansko vsi delamo za denar. Sicer pa se nisem metala v delo, pa čeprav to dela res vedno več ljudi. Sem pa tik pred vstopom v realni svet, pred delom za nedoločen čas. Ubistvu mam prov knedel v grlu, ampak to je pač moj skok v realnost. Ubistvu sem prav srečna, da sem imela zdele par let en tak super lajf z vsemi neumnostmi, ki sem si jih zamislila in eno mojo svobodo. Zato bi blo fajn tudi zate Tjaša, da si ta leta zapomniš kot lepa. Ne pa da bojo spomini obviseli samo v tvoji pisarni :S

By Blogger Neža, at 12:24 pop.  

Neeeeeeeee! Ne zamenjat službe!!!!

Prosim prosim prosim NEEEE.......... Ti si ja najboljša sodelavka, halo!?!?!?!

By Blogger Fan Club Saške Lendero, at 2:55 pop.  

No evo ... in potem zaradi takšnih dejavnikov oz. oseb kot je Dejko vztrajam in vztrajam! :) Ker vem, da vsakič, ko bova midva skupi v pisarni se bova res narežala, ko bova visela v skladišču in preštevala majčke in iz tega nardila največjo pustolovščino! :)

Ampak sej veš kakšna je situacija, tko da če ne bo reeees ogromne spremembe in če ne bodo upoštevali mojih želja ... žal, se bom pač mogla odločit sebi v prid!

By Blogger Tjaša, at 3:47 pop.  

hejla tjaša.....emm velik sem lepega slisal o tebi..ogromno in ne velik...in nekdo mi je dal vedet, da si zelo vredu oseba s katero nekateri zelo radi delajo....emm dejan namrec....in prvo ko je zvedel da naj bi pobegnla mi je sel potozit da bezis...emm ful ja zalosten in je cist pred tem, da ce bos ti odsla gre tudi on.....emm mogoce se se res ne poznamo....toda iz besed drugih vem da si super clovek.....emm upam da se bos prav odlocla in da se ostanes tle kjer si...vem da si velik delez v tej ekipi in tut mi, ki vas ne pozanmo pa samo beremo o vas vemo da ste fulll fajn..mislim da se bo marsikdo strinjo z mano.....tjasa...karkol ze bo..poslusi srce....ne bo te izdal.mi pa upam da mogoce se pa premislis in ostanes...nekaterim si vsec...;).....bye bye***

By Blogger **SL**Smesko=), at 11:12 pop.  

Lep pozdravček,

moje ime je Ana in me ne poznaš, pa vendar čutim, da ti moral napisati nekaj čudovitih besed na tale deževen dan.

Pošilja pa me ena čudovita oseba, ki je bila danes dopoldan že pri tebi. Pravkar mi je pisal na mail, da se je močno trudil danes, da bi te spravil zopet na sončno stran življenja in ti posladkal dan s čudovito bonboniero. Upam, si si posladkala dan z njo.

Naj ti tudi jaz povem, da si ena in edinstvena in da brez tebe bi tudi v drugih srčkih nastala praznina. Zato ostani z njimi in naj bodo še naprej del tebe. Ker ti verjamejo, ker ti zaupajo, ker brez tebe ni njih. Vsak dan je nov in vsak dan prinese nova spoznanja. In velikokrat gre kaj narobe, ampak pomembno je, da ne izgubiš sebe in da se imaš rada. Imej se rada, ceni se, spoštuj sebe in vodi svoje poslanstvo, ki ti pripada.

Danes je pač bil samo še en petek 13.

Pozdravček.

Anika

By Blogger **SL**Anika, at 10:07 pop.  

Post a Comment

Powered by Blogger

Tjaša...

To sem jaz...

Moje misli...

Zakladnica misli...

Mehurčki...