In my own world
Nosso amor é como o vento ...Năo posso vę-lo, mas, posso senti-lo ...













08 maj 2008

There is nothing ...



... to write about. Čista neresnica pa vseeno. Sem se pač zlagala. Tako kot neštetokrat poprej. Pice of cake.

Počutim se obupno. Priznam. Duši me ... vse, vse okoli mene.

Pravzaprav se je v dneh od mojega zadnjega posta zgodilo toliko stvari, da bi lahko pisala romane, čarobne romane, pa nimam energije. V mojih pisarijah tako in tako ni smisla. Že dolgo ne več.

Spet sem se vrnila v okolje, ki me duši ... med ljudi, ki mi ne dajo dihati. Z vsemi štirimi se trudim izvleči iz že zdavnaj nastale situacije pa nimam moči. Po pravici povedano, nimam jajc.
Tako zelo si želim spremembe, da moje življenje že prav kriči po njej. In ne, nočem menjati barve las, nočem si kupiti novih balerink, nočem novega kolesa ... Jaz bi novo življenje.
Nekje čisto daleč ... daleč od skrbi, daleč od Ljubljane, daleč od stvari, ki jih počnem danes.

Pobegnila bi iz te sive rutine, ki me grabi za vrat in ne pusti dihati in živeti. Počutim se kot ranjena ptica, ki so ji zlomili krila, zato da se ne bi več vrnila med oblake.

Pa saj sem pravzaprav kriva čisto sama ...
Kričim po spremembi, a si ne upam zakričati na glas.
Ker sem, kot ponavadi, brez jajc.

11 Comments:

Ne sekiraj se pretirano, jaz vedno, ko pridem od kod drugod nazaj domov čutim praznino in depresijo. Tako pač je, če najdeš kraj, ki ti je ljubši od domačega in, če ugotoviš, da si nekje drugje ti bolj ti ... Na tebi je, da se glede na razmere pač prilagodiš temu tukaj, saj se da :)

By Blogger Nihljaj, at 3:17 pop.  

Hmm najhujše je to, da se mi je to dogajalo včasih. Res, ko sem prišla iz nekega drugega kraja, sem čutila popolno praznino in še hujšo depresijo.
Trenutno pa je za to krivo čisto vse ... predvsem pa ta občutek, kot da sem obtičala v momentu, kljub temu da se dogaja nešteto stvari. Bo že bolje ... :)

By Blogger Tjaša, at 5:27 pop.  

Tiasha, ne sekiraj se! Trenutno smo vsi v bedu, jaz samo upam na boljše čase. Saj po vsakem dežju posije sonce, pa bo tudi po tem ;)

Drži se ;)

By Blogger Bimmer Girl, at 8:01 pop.  

Joj, Tjaši... Če se ne bi zadnjič pogovarjala, verjetno tega tvojega bloga (spet) ne bi razumel. Ampak... najprej glavo gor, potem pa odpreti usta!!! Nujno!

By Blogger Fan Club Saške Lendero, at 10:23 pop.  

Sj veš d sam sprememba lokacije ne spremeni nč...sam potegneš svoje težave s seboj. Kraje oblikuješ skladno s počutjem... če v ljubljani vidiš vstajanje ob šestih pa 10 ur stresnega dela, v tuniziji pa ležanje na plaži, potem normalno da je tako. Ampak vsi vemo, da lahko marskej spremenimo, in ne rabmo nekega drastičnega truda.

Se pa strinjam, tudi meni se je včer, čeprav je bil lep dan, vse zdelo sivo...če ni šlo vse narobe...siv je bil opomin za knižnico zrd kerga sm mogu predčasno domov, siva je bla gužva k se je začela ob zame nenormalni zgodni uri nek daleč pred vrhniko (in ne, nism bil u ambasadi lol), sivi so bli tečni ljudje k zdj zrd nouga zakona vozjo 60 izven naselja, siva bo dolgočasna knjiga ta vikend, sivo (črno je blo to) d sm mogu po svoji krivdi dolgo pričakovani roadtrip to nedeljo prestavt za en teden naprej, siv bo ponedeljek, in potem, potem bo tork in če bo vse šlo kot načrtujem, bo spet vse sončno. Ne govorim sam zase, vsak ma kdaj čudno obdobje.

Zaljubil sem se...v bel fotelj tm čist nekje drugje. Lahko bi se navadu. Nekoč sem vse ljudi prepričeval, d ne smejo na stvari gledat črnobelo, da je lajf pač mavrica...ampak zdj opažam, d so v bistvu vse stvari prokleto enostavne, pravzaprav črnobele. Torej tjaša, jajca. Al pa šesti čut, kot piše anchi. Ker, kot ugotavljaš, pogosto smo krivi sami. Nasmeh, pa bo.

By Blogger a_je_to, at 3:58 dop.  

Huh očitno ja za vse neko čudno obdobje :)

Dejko ja neki bo treba narest definivivno, ampak je težko! :S Težko je odpret usta, tko kot sem napisala, zato rabim res jajca! Ker se resnično bojim. Zmešana sem ni kej. :D

A_je_to ... sej ne gre samo dejansko za spremembo kraja za 14 dni. Jst bi šla za skos, za vedno ... čist na novo! Ker me tuki preprosto nič več ne veseli! Nabral se mi je tok enga odvečnega dreka, da mi gre že na bruhanje. :)
Je pa pri men tko, da tudi če bi šla samo za 14 dni, zame tam težav ni, sem drug človek, kot da sem v nekem drugem življenju in svetu.
Logično bom morala to vse rešit sama, predvsem z jajci. ;)
Nasmeh je pa itak skos na mojih ustih oz. na obrazu, samo v mojem srcu ga ni!

By Blogger Tjaša, at 8:31 dop.  

Veš kaj včasih pomaga - da ne nosiš fake nasmeha na obrazu, če ga ne čutiš v srcu, ker pretvarjanje človeka še bolj zatira in utruja. Jaz sem komaj pred časom spoznala, da delujem veliko bolje, če se moja mimika, govor in podobni zunanji znaki preprosto poistovetijo z notranjo voljo - če sem žalostna, mi bo to pisalo na faci, če sem jezna tudi, če sem vesela enako ... ker najhuje mi je bilo v času, ko sem bila noter vsa propadla, na zunaj pa kao vesela, brezskrbna. Fuj!

By Blogger Nihljaj, at 10:44 dop.  

tjasa,pejt!!! spakiri pa pejt :)))) js te podpirm,ce hocs ti dam se kej za karto zravn :))) dj no sj ves da se hecam...kva mi nis zadnic rekla da si u kurcu,bi ti zmesu neki mocnga SAM ZATE ;))))

By Blogger Aleš, at 12:54 pop.  

Ja Tjaši, a veš da se tud men zdi da je neko čudno obdobje tuki za vse. Čeprav poletje trka na vrata je kr neki. Včasih mormo res vzet usodo v svoje roke in odrezat neki kar nam resss ne sede. Vedno proti svoji mavrici, sej ti to veš. To vemo vsi, pa se še vedno dogajajo kake stvari k nam ne sedejo. Matr je čudn da ta lajf občasno :S

By Blogger Neža, at 9:06 pop.  

tjaša, pomojem bi blo pa najboljše zate to, da ne bežiš več pred preteklostjo in sedanjostjo, ampak enostavno narediš križ čez vse stvari ki te morijo in živiš življenej, ki tebi resnično sede.
ok, tole je verjetno mal težko, ker če pogledamo vse naše visoke sanje, kot recimo uživanje na eni pregrešno dragi jahticin z zlatimi pipami v wcju, nekje sredi havajskega otočja s svojim dragim in z mnapravo, ki tiska denar...
sam sej, za srečo niso potrene take stvari, srečo si lahko že sama ustvariš in to na tak način da si pustiš delati tisto kar te res veseli in kar imaš zares rada.
vsakemu se kdaj zatakne, čist svakemu, samo če si potem pustiš pozabiti na ta zatik in biti srečen, potem tudi si srečen....

By Blogger Blanka, at 11:03 pop.  

Starči, točno vem kako se počutiš, zato je opcija samo ena. Moji kufri so že spakirani, še ti spokaj svoje in greva, Aleško nama bo itak dau za karto tko da ni panike:) Tm se bova pa že znajdli, sej sva dve madona!

By Blogger Latte, at 2:55 pop.  

Post a Comment

Powered by Blogger

Tjaša...

To sem jaz...

Moje misli...

Zakladnica misli...

Mehurčki...