In my own world
Nosso amor é como o vento ...Năo posso vę-lo, mas, posso senti-lo ...













08 april 2008

You ...



So mi rekli naj bom skromna, pa sem bila ...
Marsikaj sem si želela pa sem le plaho sanjala ...

So mi rekli naj bom trdna, pa sem bila ...
Marsikdaj me je bolelo, pa sem le tiho jokala ...

A ti si rekel naj se ne bojim ...
Naj se postavim zase ... naj bom vse kar želim!

In ravno TI si bil tisti zaradi katerega sem jokala ... najbolj na glas. In se borila, se postavila zase in preživela.
Marsikaj sem se naučila, veliko. Izgubila tebe in spet našla nekaj čisto novega. Naju, kot si nikoli nisem predstavljala.

Kakšna ironija.
Ne bom lagala. Bolečina je na srcu pustila brazgotino, ki bo zabolela vsak prekleti april, pa čeprav se je že dolgo nazaj zacelila. Nekateri spomini pač bolijo. Le zakaj bi skrivala.

Čas leti ... Najini srci pa spet živita, kljub brazgotini, ki se je zadrla globoko v srce.

Hvala, ker si me nekoč naučil zakaj je vredno živeti. Vem, da ti takrat nisem verjela. Danes pa se zdijo besede prav vzpodbudne.

4 Comments:

Res je. Spomini bolijo. In v teh tvojih zapisih se velikokrat najdem tudi sama. S to razliko, da so pri meni kritični poletni meseci ali pa kar polovica leta. Med majem in oktobrom so skriti moji boleči spomini.

By Blogger storyteller, at 9:22 pop.  

Vsaka stvar se zgodi z razlogom in tudi to se je. Je pa veliko vredno, da je to obdobje zate šola in kot si napisala tudi je. Spomini so pa itak nekaj kar nam ostane za vedno. Ohranimo lepe, grde pozabimo. Tako smo narejeni in prav je tako.

By Blogger Neža, at 11:18 dop.  

Ja, spomini ostajajo in skozi čas bledi vse tisto slabo in ostaja tisto lepo...

In kot je rekla Neži, vse se zgodi z razlogom. In treba se je pobrati in iti dalje. Bogatejši.

By Blogger afnca, at 11:49 dop.  

Ja res je, da včasih ostane tut kakšna bolečina, ampak jst sem na srečo iz svoje potegnila samo najboljše. Hvala bogu imam lepih spominov ogromno. Tut na zadnje dve leti ... ubistvu si nikol nism predstavljala, da bom kljub izgubi, dobila tako krasnega prijatelja in z njim doživela še tok stvari.

Življenje je res neprevidljivo in če se je kdo naučil kej novega, potem sem to zagotovo jst!
Če ne drugega pa to, da čas mineva s svetlobno hitrostjo.

By Blogger Tjaša, at 1:44 pop.  

Post a Comment

Powered by Blogger

Tjaša...

To sem jaz...

Moje misli...

Zakladnica misli...

Mehurčki...