13 marec 2008
Screaming inside ...
3 Comments:
Tjasa I know ...
jst te razumem če ti to kej pomaga :))
dejstvo je da sta (če mislim pravega, pa vseeno za kateregakoli) preživela nekej let živlejnja skupaj.Bila sta vidva in samo vidva.In valda je težko prekinit vse stike in ne pogrešat osebe, katera ti je nekoč pomenila vse, katera je nekoč skoraj vsako jutro s tabo pila kavo, se smejala nebulozam, se afnala s tabo, jokala s tabo in oseba ki te je v celoti razumela.pač nekej let se ne da kar pozaiti v tako kratkem času in to na žalost več ljudi naokoli ne razume.
enkrat sm jst tudi na sojem blogu opisala prijateljstvo ki je nekoč trajalo z enim kolegom.resda nisva imela prav nič razen popolnega pravljičnega prijateljstva.Najine poti so se kasneje razšle, vendar še vedno po sedmih letih pogrešam najine kafetke, najine pogovore, sprehode, in vse kar sva takrat imela.ikoli nisem bila zaljubljena vanj, pa vendar mi še vedno manjka.In tist ki tega ne razume, jst pravim da je to pač samo njegov problem.enostavno jim tudi odpustim njihovo nevednost, če tega še nikoli niso čutili/delili/imeli, potem ne morejo vedet.Ne morejo pa tudi obsojat.
By 
Blanka, at
12:15 pop.
Hmmm, Tjaša. Ne vem, ali je tale tvoj blog eden tistih tvojih globljih, ali pa se samo meni takšen zdi po izredno napornem dnevu. Ne vem.
O prijateljstvu je bilo že veliko napisanega in povedanega. Imel sem prijatelja. Dolgo časa. Potem pa sem bil izdan. Dvakrat. Pa sem takrat izgubil zaupanje v prijateljstvo. Pozabil, da prijateljstvo obstaja.
Pa so prišli novi ljudje. Zapomni si dve stvari: Ko nekdo odide iz tvojega življenja, odide zato, ker ni bil pravi in s svojim odhodom naredi prostor tistemu, ki to je. In še nekaj: Srce lahko ljubi znova in znova. Pravijo.
Skratka, pogrešati ni prepovedano. Tudi sam kdaj pogrešam. Pa kaj!? Saj smo samo ljudje.
Želim ti lep preostanek vikenda.
Papa
By Fan Club Saške Lendero, at
9:48 pop.
