My bubble: Shadows ...

03 marec 2008

Shadows ...

Zadnje čase imam preveč časa. Mmm lažem ... zgodnje večere preležim v postelji, ponavadi med tem, ko čakam njega.

In potem premišljujem. Not good. Včasih bi bilo veliko bolje, če bi se temu opravilu lahko izognila. Pa ne morem.

Skrivnosti. Pa ne tiste lepe ... tiste temačne. Problemi, zajede, sence naše duše. Demoni naše duše, naše glave, našega telesa. Vedno več jih je in vedno težje se skrivajo za nasmehom našega obraza.

Ljudje pravimo, da smo srečni. Na obraz si nadenemo izraz srečnega človeka. In nič lažjega ni kot igrati. Danes je to popolnoma preprosto. Le redki so, ki priznajo svoje najgloblje strahove.

Večina pa se skriva za masko in se bori z glasovi svoje duše.

Koliko je strahov, ki jih nikoli ne bom priznala ... koliko je razjed v moji glavi na katere nikoli ne bom našla pravega odgovora.

Seveda si bom raje nadela masko in se z nasmehom podala v nov dan. V svoji glavi pa bom še vedno igrala bitko z njimi.

Včasih si želim, da bi glasovi odšli. In se nikoli več vrnili ... a se bojim, da jih bo vedno več. In postajali bodo vedno glasnejši.

Dokler si dokončno ne bom zaželela pobegniti tja, kjer izginejo vsi problemi ... in sleherni glasovi. Samo eno mesto predstavlja moj raj, kjer se moji problemi zdijo čisto majhni in čisto nepomembni. Tam je vse preprosto ... kot ptica lahko razširim svoja krila in odletim ...

Mogoče se nekoč spet vrnem ...

Tjaša, 19:51

6 Comments:

Uh zato pa js ne maram trenutkov ko ne vem kaj bi počela, ker potem razmišljam in večinoma me to totalno zabedira. Čeprov ne bi rekla, da se potem "delam" srečno. Enostavno se ne zavedam vseh mini tegobic kadar sm zaposlena :). In glede na količino izpitov v marcu, plane shoppinga, usposobljanje surfa in vsega kar nameravam narest, ne bo ravno veliko časa za "neumne" misli ;)

By Evie, at 12:10 pop.

No pa sej mogoče nism misnla čist dobesedno, da se delamo srečne, ampak ljudje, ko smo sami velikrat premišljujemo o tem in onem problemu. Naglas pa potem ne govorimo o teh zadevah, rajš se nasmejemo in pozabimo. Grmo v nov dan, te stvari pa potlačimo v sebi.
Tko nekak no ... :)

By Tjaša, at 12:45 pop.

To pa definitivno drži :) Ker če bi si ves čas ponavljala te misli v glavi, bi mi to vzelo motivacijo, voljo, me zabediral ... Tko pa recimo, da ni tok slabo potlačit mal vse skupaj ;)

By Evie, at 1:25 pop.

Strinjam se z vsako napisano besedo ... danes še bolj kot ponavadi ... :*

By C., at 3:50 pop.

Vsi bežimo tako, da si nadenemo maske. Včasih ni s tem nič narobe, kam pa bi prišli če bi čisto vsakemu pokazali kje točno boli? Si pa srečen, če imaš v življenju tisto peščico, ki bo z veseljem prevzela polovico tvojih skrbi s pleč in ti pomagala v boju proti demonom.

By Latte, at 12:35 pop.

Ja res je draga moja. Maš čist prou. Ampak včasih je najlažje lepo pozabit, potlačit vase, se nasmejat in kot da nič ni. Je pa res, da je pol še hujš, ko enkrat vse vn udari!

By Tjaša, at 3:53 pop.