In my own world
Nosso amor é como o vento ...Năo posso vę-lo, mas, posso senti-lo ...













15 januar 2007

Jeza, žalost in obup ...





Sem vedela, da je prelepo, da bi lahko bilo res.
In sovražim dejstvo, da si takšna reva. Resnično sovražim to tvojo lastnost.
Natanko pred tednom dni si imel ves čas na tem svetu, da mi poveš svoje želje, sanje in cilje za prihodnost pa mi jih nisi, vsaj ne vseh. Očitno.
Seveda je lažje preko kabla. In to sovražim. Nisi se znal pogovarjati 9 mescov nazaj in očitno se še danes ne znaš.
O ja pa se. Ampak seveda samo o stvareh, ki ustrezajo tebi, ki se tebi zdijo vredne pogovora.

In ja, konec je. Nepreklicno konec. Po enem tednu upanja, truda in veselja. Po celem enem tednu. Zakaj za hudiča si sploh izrazil takšno željo, če si točno vedel v kaj se spuščaš? Kakšni so tvoji načrti? Ta trenutek bi te bila zmožna zadaviti pa ne samo to. Pretepla bi te, praskala, grizla, kričala in norela ... za vseh 9 mesecev nazaj, ko sem za tabo jokala in razbijala z glavo ob zid.
Spoštujem tvoje želje in te podpiram. Resnično te. To veš že od nekdaj. Ampak tukaj se stvar konča.

Ja mi je hudo. Ampak pred tednom dni si videl zadnje solze na mojih licih, ki so bile namenjene tebi. Ni mi vseeno. Hudo mi je in boli, ampak čez to dejstvo ne grem in nočem. Preveč je bilo odpuščan in pregovarjanj v moji glavi.

To so pač tvoje sanje. Moje segajo drugam. Ne na drugo stran Evrope. Ne več.
In ne bom se igrala tvoje igre. Dovolj je bilo 6 let. Danes končujem s to vlogo. Zavesa je padla. In drama je končana.

In za vse tiste, ki ste mi vedno stali ob strani, tudi za vse moje najbljižnje. To je prvič in zadnjič, enič in edinič za vedno ... tukaj in zdaj, na tem mestu, v tem postu, na tem blogu ... Nočem vprašanj, nočem pogovorov, nočem razpredanj in razglabljan. Samo jaz vem zakaj je tako. In samo jaz bom vedela zakaj je tako. Brez kakršnih koli debat. Zadeva je končana, zaključena. Na zadnji stani v knjigi je z veliko črno tinto narejena pika. In platnica se je zaprla. Ta trenutek za vedno.

6 Comments:

No, ker nisi prepovedala komentarjev,... upala sem, da mi tega ne bo treba prebrati, vsaj tako kmalu ne :(
Držim ti pesti za lepšo prihodnost in res mi je žal, da se 2007 ni začelo lepše :(
**

By Blogger Someone, at 11:52 dop.  

Res je, da je eno poglavje zaprto... a vedi, da se s tem odpira VELIKOOO novih, lepih, srečnih, zaljubljenih poglavij, ki bodo imela, upam, lepši zaključek ;)

Bilo je lepo, dokler je trajalo ampak zdaj je čas, da pogledaš naprej in se veseliš vsega novega kar te čaka ;)

you go girl ;)

By Blogger Masikaaa, at 12:28 pop.  

Bredica, a je treba koga prebutat ti sam povej!!!!

By Blogger cebelicamaja, at 12:51 pop.  

Tjaša, sama veš, zakaj si se tko odločla in sama veš, če si se prav odločla. Jz ti želim vse dobro, čeprou spet ponavljam, ne poznam te. Želim ti lepo novo poglavje, novo napisano knjigo, ki bo polna veselja in ne solzic.
:*

By Blogger Leopoldina, at 1:04 pop.  

Tjaša,...sej ne vem kaj naj ti rečem,..razen tega da ti želim, da tudi zate spet posije sonček v ljubezni,da najdeš partnerja, ki bo znal zadovoljiti vse tvoje potrebe, ne samo fizične,...
Vse srečno Draga Tjaša :bussi: :hug:

By Blogger Dejzi, at 1:43 pop.  

Jaz sem zlo vesela zate, da si spoznala, kdo je za volanom v tvojmu lajfu. You & nobody else. ;)
Nikomur nis dolžna čist nič, nobenih razlag itd. Mela si čas, da vidiš, da je življenje ravno tako lepo al pa še lepše brez tega tvojga bivšega. Zdej nej se pa pod nosom obriše pa si lase populi k je tok zajebal. ;)
Pa itak, da ne boš mela problema s črnilom... Če iz tega tvojga posta sklepam, bo vse just fine. :))

By Anonymous Anonimni, at 12:13 pop.  

Post a Comment

Powered by Blogger

Tjaša...

To sem jaz...

Moje misli...

Zakladnica misli...

Mehurčki...