25 december 2006
...
Božični večer je minil, tako kot mine vsak. V krogu mojih najdražjih.In Božično jutro, kot da ga ni. Odprli smo darilca, se poveselili, sedaj pa sedim in čakam.
Odštevam ure, minute, sekunde ...
Danes se vidiva. Povabil me je na večerjo. K sebi. In obljubil mi je, da si bo danes vzel cel večer samo zame. Ker bi me zares rad videl.
Jaz pa umiram. Od želje, strahu, pričakovanja ... in komaj čakam.
Vem, da se bova imela lepo in vem, da bom danes srečna, že samo zato, ker bom v njegovi bližini. Tudi, če bom daleč stran. Samo, da čutim njegovo prisotnost, njegovo bližino, njegov pogled ...
Morda pa se mi kakšna božična želja, le izpolni. Čeprav se mi je največja že. Samo, da bom danes z njim pa nič ni več važno.
In vsem mojim, ki jih imam najraje ...
Na razpolago nimamo večnosti, da bi odkrili svoje sanje. Imamo samo toliko časa, kot živimo. Zato živite svoje sanje - vsak dan, skupaj z ljdmi, ki vam nekaj pomenijo.
Tjaša, 13:18
4 Comments:
Ooo, kolk lepo si tole napisala... Karkoli se bo že na večerji zgodilo, se bo z razlogom, jst verjamem v to.
Vesel božič ti želim****
aja, sm pa sara - zamenjala sm nick :)
Potem pa hitro na bolgec pa poročat ;) Držim pesti, da bo super ;)
tjaša! js tudi držim pestke! da bo vse, tako kot mora biti (pa karkoli že to pomeni) :D
**
