09 januar 2007
Goodbye ...
Včeraj sva se poslovila.
In danes si odšel. Trenutno sediš na letalu in najvrjetneje si že na pol poti v Španijo.
Niti predstavljati si ne morate kako zelo težko sem se včeraj odtrgala od njega. Samo gledala sem ga in fotografirala. Njegovo podobo ... v moj spomin. Vsako lepotno pikico na njegovem obrazu, vsako podrobnost njegovega obraza. In njegov vonj, in njegov dih ... njega.
Še težje se mi je bilo posloviti od njega, ker je zbolel. Včeraj sva cer večer ležala objeta pod 3 odejami, ker ga je zeblo. In tudi, če je bilo meni vroče za umret, sem ležala poleg njega ... samo, da sem čutila njegovo telo ob sebi in njegov dih na svojem obrazu.
Videla sem žalost in hvaležnost v njegovih očeh, ni mu bilo vseeno.
Avgusta sem se težko poslovila od njega, a vseeno z nasmehom na obrazu. Pomahala sem mu v slovo, mu poslala zadnji poljub in stekla čez cesto.
Včeraj, včeraj pa sem lahko samo stala na pragu njegovih vrat in se ga oklepala kot majhen otrok. Solze so same spolzele po licih. Tudi njegovih.
Ne vem kako bom preživela nadaljne mesece in ne vem kdaj se bova spet videla. Mogoče čez en mesec, dva, tri, štiri ... Ne vem. Nič ne vem ... načrtov v naprej nisva delala.
Živela bova za trenutke ... za trenutke, ko bom v e-nabiralniku zagledala njegovo pošto, za trenutke, ko bo zapiskal moj telefon, za trenutke, ko bo njegovo ime oranžno utripnilo na dnu mojega ekrana ...
Prepustila se bom toku ... in dihala zanj. Tako kot sem dihala, sanjala in upala vse do sedaj.
Til pogrešam te. Že danes. In rada te imam ... tako kot sem te imela do sedaj. Še bolj ...
Tjaša, 14:00
4 Comments:
Ne vem al je to zarad pmsja ampak kr naježla in raznežla sm se k si tole napisala. Še en odstavk več pa bi še jst jokat tle začela (bemu hormone). Vidva sta res ena zgodba zase. Pomoje bi lahk nardil en film, tko Danijel Stil varianta. Ne morš verjet, ampak je res.
Tjaši za vse trenutke smo mi tuki, da se skup smejimo, da ga serjemo, da jamramo druga drugi in se imamo fajn. Upam da ti bo zarad tega ta čas velik hitrej teku. Bomo skupi čakale prov? :D Starči you 2 rock! :D
Jops je šou spet ja ... ker je uradno do junija na izmenjavi. Tko, da kaj bo pa umes, bomo pa še vidli ;)
Če sva pa vredna en druzga bo pa tko in tko pokazu samo čas, ampak za trenutke, k sva jih doživela zdej je vredno vse pa še marsikej!! :)
sj ne, da sm dobla solzne učke ob branju tegale...
tko, kot si rekla, če sta vredna drug druzga, bo pokazu čas... če sta dost močna, bo šla vajina pravljica naprej..
držim tačke, da bo tko :**
Tole si pa res lepo napisala :)
Ful sem vesela zate - za vaju. Boš videla, tile meseci bodo šli prav hitro mimo!
:***
Post a Comment
Powered by Blogger
Leopoldina, at
2:38 pop.
