eksperiment - enta (m) znanstevni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus: delati eksperimente; z eksperimentom dokazati; fizikalni, kemični eksperiment; psihološki eksperiment; poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti; poskusno uvajanje novih načinov, medtod: eksperimentirati v gospodarstvu/ filmski eksperiment

Do razmišljanja o samem eksperimentu me je pripeljal film Das experiment, posnet leta 2001, v Nemčiji, po resničnih dogodkih. Vse se začne kot preizkus v imenu znanosti. Dva doktorja, dvajset mož, dva tedna, plačilo: štiri tisoč mark. Zakaj? Da bi znansveniki preučili agresivno obnašanje ljudi v simuliranem zaporniškem okolju. Ko enkrat podpišeš, ni več vrnitve, notri ostaneš 14 dni. Dvajset ljudi razdelijo na dve skupini: osem paznikov in dvanajst zapornikov. Ob tem pa se nihče ne zaveda, kaj lahko malo moči in avtoritete sproži v človeku.

Torej najbolj zanimiva pri vsem skupaj je moč in oblast, ki je podarjena tistim osmim kandidatom. Kako malo je potrebno, da se človek, ki je bil prej navaden trgovec, taksist, poštar, prevoznik, oče ... spremeni v popolnega diktatorja. Najbolj pretresljivo pa je to, da se je teh osem kandidatov že v prvih treh dneh spremenilo v popolne pošasti, doktorja pa sta izgubila popolnoma vso avtoriteto in nadzor. Poskus se je tako spremenil v mučenje, pretepanje, izživljanje teh prej popolnoma normalnih ljudi nad kandidati, ki so imeli vlogo zapornikov. Kako tanka je torej meja med poplnoma običajnim človekom in nenadzorovano pošastjo. Meje torej ni, saj šele ob takšnih poskusih ugotovimo kaj iz človeka lahko naredi podarjena oblast, moč in nadzor. Kako človeka lahko spremeni že samo navadna igra, kjer igra močnejšega.

Nato pa me do eksperimenta pripelje še Tilova misel po spreminjanju barve las.

Misel na eksperiment v vsakadanjem živlenju sploh ni tako neobičajna, vsak dan razmišljamo o novih eksperimentih, poskusih ... če lahko temu tako rečemo? Ali pa je to le želja po spremembi, po nečem novem? Vendar, če poskusimo nekaj novega, drugačnega pa je navsezadnje to le želja po eksperimentiranju ... poskušanje nečesa novega namreč, ugotavljanje nečesa novega.

Že kot čisto majčkeni otroci eksperimentiramo. S poskušanjem nam neznanih stvari, saj veste da majčken otrok vse nese v usta in probava pa naj bo to hrana ali pa pesek v otroškem peskovniku. Takrat torej odkrivamo nam popolnoma neznane stvari, saj z njimi še nismo imeli stika. Kot najstniki pa seveda odkrivamo povsem druge stvari in eksperimentiramo predvsem sami s sabo, odkrivamo sebe, svoj jaz. Poskušamo se čim bolj najti, pri tem pa seveda zamenjamo pet različnih barv las, deset pričesk, osem stilov, tri najboljše prijateljice, šest fantov in seveda bi najraje zamenjali tudi familijo. Seveda pa eksperimentiranje ni vedno le nedolžno spreminjanje barve las. Veliko jih zaide tudi na ne prava pota eksperimentiranja ... droge, alkohol, samouničevanje, kriminal so vse prepogoste oblike eksperimentov pri mladini.
Nato pa seveda eksperimentiramo še celo življenje ... najprej vrjetno s samoosvajanjem in življenjem na svojem, nato pa z vedno bolj življenskimi stvarmi ... Ja, treba se je prepričati in najti pravo pot, za to pa je ponavadi treba eksperimentirati.

Eksperimentiranje je torej lahko le popolnoma nedolžna oblika poskušanja novih stvari, odkrivanja samega sebe in popestritev vsakdanjega življenja. Vendar pa se lahko kaj kmalu spremeni v popolnoma nepremišljeno dejanje, katerega posledice niso nikoli prijetne, takšen eksperiment pa je vse prej kot želja po odkrivanju nečesa novega.