Končno spet en dober žur. Prijateljica je praznovala rojstni dan in končno sva spet našle čas za naju in najin babji žur. Na žalost se zadnje čase vse manj vidiva zaradi mojega faksa, njenega dela in seveda zaradi njene boljše polovice, ki ji krade vse proste trenutke. ;) Komaj sem čakala, da se bova lahko spet zabavali po svoje, se smejali samo najinim trapastim foram, pogledali za kakšno ritko pa če prav svojih moških ritk ne bi zamenjali za nič na svetu. Najprej sva si seveda privoščili koktejlčke v nama najljubšem Skeletu, nato sva pokukale še v Uršulo, kjer sva bile zmenjene s preostalo družbo in seveda, ne boste vrjeli, kokteljček, ki sem ga pila se ni imenoval nič drugače kot Cosmopolitan. :)
Najina hiper energija pa nama seveda ni dala miru, zato sva morali na šejkanje ritk še v Bačusa. Noro. Po dolgem času spet lahko rečem, da sva se imeli odlično, končno sva se spet lahko sprostili na samo najin odštekan in nor način, končno sva spet lahko bile tisto kar sva samo kadar sva skupaj.

Seveda pa moj dan in še manj moja noč ne bi bila popolna brez moje žabice. Že včeraj me je presenetil in prišel na najino babjo zabavo, čeprav tega nisva načrtovala. Kako rada imam ta njegova presenečenja. Najbolj vesela sem takrat, ko mi reče, da ga ne bo in se potem prikaže takrat, ko ga najmanj pričakujem.
Danes pa sem se zbudila ob njem. Vem, da sem vrjetno že neštetokrat opisala kako srečna sem, ko se zbudim zraven njega, ampak to je res tisto kar me dela srečno, tisto kar imam rada, tisto kar dela moje življenje čarobno. Vesela pa sem tudi zato in predvsem zaradi tega, ker mi je danes, na najinem popoldanskem sprehodu po mestu in ob tortici v Zvezdi končno res povedal kako se trenutno počuti in kaj preživlja, kako je že več kot eno leto, kako se počuti doma, kakšne so njegove želje, strahovi, cilji, načrti ... upanja. Šele danes sem zares spoznala kako zelo ponosna sem lahko na njega, da je takšen kot je, kljub temu kar trenutno preživlja. Najraje bi se mu zjokala v naročju, mu povedala kako zelo hudo mi je, da bi ga najraje zavila v vatko, ga položila v mojo posteljico in skrbela zanj kot kokoška skrbi za svojega neobogljenjega piščančka ... pa vendar sem močna zaradi njega.
Danes sva preživela spet enga tistih mavričnih dni, ko vem da se imava najraje na svetu in nama nihče in nič ne more ubiti najine sreče in sanj, ki jih gradiva. Tako zelo ga imam rada, ravno zaradi takšnih malenkosti, ki najine dni delajo mavrične.