Spet nedelja. Dan, ki ga po pravici povedano sploh ne maram. Zakaj? Ker je naslednji dan spet delovni dan, ker se začne nov teden, poln skrbi, opravkov in hitenja. Po eni strani vikenda sploh ne maram, ker mi nikol ni rata naredit tistega kar si zadam že čez teden, po drugi strani pa ga komaj čakam, ker si z žabico končno lahko ukradeva nekaj več trenutkov samo zase ... čas, ki ga nameniva crkljanju, daljšim debatam, smehu, najinim otročarijam, igricam ... Danes je bila še posebno lepa nedelja ... najlepše mi je takrat ko lahko ob njem zaspim in se ob njem tudi zbudim. Nekaj najlepšega mi je ko zjutraj odprem oči in zagledam ob sebi nekoga, ki ga imam najraje na svetu, takrat sem najsrečnješe bitje na svetu. Kako lepo mi je ko lahko celega prelupčkam in se že zjutraj stisnem k njemu, kako lepo mi je že samo to da se lahko prebujam ob njem ... najlepše pa mi je to ko lahko zvečer spet zaspim z njegovim vonjem na moji blazini.

Čeprav je pred mano spet naporen teden, poln učenja, saj me v četrtek čakata kar dva izpita :(, lahko rečem da sem srečna. Srečna zaradi malenkosti kot so takšne kot je današnja nedelja. Srečna zaradi tega, ker imam nekoga, ki me razume, me posluša, se z mano smeji, se z mano joka, me tolaži ... srečna sem zato, ker obstajajo takšne malenkosti in srečna zato, ker mi malenkosti pomenijo več kot vse nasvetu.