Še danes se dobro spomnim vseh tistih dni, ki sem jih še kot majhna punčka preživela v Tivoliju. Oče navdušen in zaveden košerkaš, bratec, ki je šel po njegovih stopinjah in seveda jaz, ki pri takšnjih stvareh nisem smela manjkati. Skoraj vsako tekmo, takrat še Smelt Olimpije in nato Union Olimpije smo si ogledali v Tivoliju. Vedno sem z navdušenjem spremljala tekme. Tisto posebno ozračje ... še danes me spreletijo mravljinci, če se spomnim na polno dvorano, vzklikanje, ploskanje ... na tisto evforijo, ki je vladala v Tivoliju v "zlatih časih" Zmaga Sagadina in naše ljubljenje Olimpije. Seveda sem kasneje hodila na tekme tudi zato, ker so bili vsi najlušnejši fantje košerkaši. :) Nikoli ne bom pozabila Marka Miliča, Ariela McDonalda, Borisa Gorenca ... katerih plakati oz. posterji so takrat krasili mojo sobo. :)

Najraje pa sem imela dneve košarke oz. All Stars-e, takrat smo cel dan presedeli v Tivoliju in gledali košarko, no ja vrjetno sem bila jaz tam bolj zaradi košerkašev, kot košarke pa saj vseeno. :) Ko pa sem takrat spoznala mojo žabico, takrat je še treniral košarko pri Olimpiji, sem seveda zadela terno. Kako ponosna sem bila, ko sem ga na teh tekmah lahko gledala na parketu te veličastne dvorane.

Včeraj pa sem prvič kot hostesa, skupaj z mojo ovčko delala na tekmi Union Olimpije ... mislim, da nihče ne bi mogel tega bolje opisati kot ona ... tako da ... citiram kar mojo Anjo :)

Danes sem se preizkusila v še eni novi "službi"! S Tjaško maško sva bile "hostese" na tekmi Union Olimpije. Hostese v narekovajih zato, ker je bilo to vse drugo kot samo delo hostese. Najprej sva postale fizički radnik, saj sva morale vse možne oooogromne škatle prenašat čez celo halo, no in ko sva končno uredile najino "delovno mesto" so začeli težiti varnostniki, ker so vsi hoteli free t-shirt. yeah right lubčki-goljufali pa ne bomo! No in ko sva oddelali pol šihta (takrat sva mislile, da je vse hudo že mimo) se je šelo začelo! Skoraj sva zmrznili, tekme sploh nisva videli kaj prov dosti, da ga.Bredice sploh ne omenjam! Tjaša se je namreč skregala z varnostnico (beri: skoraj stepla), ker ta stara baba ni dojela, da sva midve tam niko i ništa in da pač ne bo dobila šenkane majice. Je pa Tjaša dobila novega prijateljčka:) Zelo prijazni policaj posebne enote (pojma nimam kako mu je ime, vem samo to, da rabi inštrukcije iz statistike, če kera slučajno pada na uniforme:P) je našo gospodično zabaval in animiral in jo v glavnem odvračal od misli, da bo zmrznila!:) No na koncu je Olimpija koooončnoooo le zmagala in najina dogodivščina se je hvala bogu končala!:) jeeeeeeeeeeeeeeeeeeej:))))

* za dokaz pa prilagam še slikice :)