Končno je tukaj december in danes končno lahko rečem da se tudi zame začne zares pravi veseli december, saj sem za nekaj časa rešena izpitov. V naši družini je december vedno vesel oziroma kar cela zima, saj se rojstni dnevi kar vrstijo čez vse zimske mesece. Potem pa so tukaj še težko pričakovani Miklavž, Božiček in pa Dedek Mraz. Trije meni zelo ljubi strički in ja, praznujem prav vse. :)



Začelo se je že s petkom oz. soboto 3. decembra, ko je rojstni dan praznovala moja Kaja, danes 5. decembra praznuje rojstni dan moja sestrična Urša, jutri pa so na vrsti še oči, njegov brat dvojček, torej moj stric in moja tetka. Pa naj še kdo reče, da pri nas ni noro. :) Seveda pa danes veselo pričakujem tudi Miklavža, pa ne zato, ker si želim nekih dragih daril, ampak zaradi tistega posebnega občutka, ko se zjutraj zbudim in me v košarici, katere nastavimo vsako leto čaka kakšna malenkost, take stvari pa imam itak najrajši. Male pozornosti in mala presenečenja. Komaj čakam, da jutri z darilom razveselim tudi mojo žabico, letos je bil še posebej priden, zato ga čaka nekaj kar si želi že kar nekaj časa. :)

Seveda pa je najlepši dan v decembru 25. po vrsti ... Božič ... kako rada imam ta praznik. Ko ima dan prav poseben čar in vse mi diši tako ... tako po Božiču ... na smrekici utripajo lučke, na mizah gorijo svečke, iz kuhinje pa diši po cimetu in pomarančah. Nikoli pa tudi ne bom pozabila NAJINEGA prvega Božiča ... "Ti si moje najlepše Božično darilo, ki sem ga kdajkoli dobil," je bil takrat stavek še 15 letnega fanta, ki se ga spomnim prav na vsak Božič in ne morem si pomagati, da ob tem ne bi malo "pocmerala" ... takšna pač sem in takšnih stvari ne pozabim nikoli.

Žurka v familiji se nadaljuje 26. decembra ko praznuje rojstni dan sestrična Maja ... nato pa seveda pospešene priprave na težko pričakovano Novo leto, ki ga že več let zaporedoma preživim z žabico. Za letos še nimava načrtov, sicer pa mi je vseeno tudi če zaspiva 5 minut po polnoči, samo da bom z njim, da mu bom lahko povedala kako ga imam rada, ga stisnila k sebi in mu zaželela vse tisto kar si sam najbolj želi. Na skrivaj si letos želim v Barcelono, mesto v katerega sem se zaljubila letos poleti, pa tudi če ne bom tam, bom tam kjer je moje srce.

Ko pa se bomo po Novem letu končno malo odpočili, bo tukaj že januar in 12. praznuje moj drugi stric. Takoj za njim, 13. februarja pa Jurček, sinček od mojega bratranca, nato pride na vrsto še moja mami, ki se postara :) 17. februarja, nato sledi najmlajša ovčka Teja 24. februarja in še moja malenkost 25. februarja, končno pa mi 14. marca sledi še moj bratec ... z njim pa se naša zima počasi konča, vse do poletja ko na vrsto pride naša Anči, ampak to pa je že poglavje zase. :)

Danes se zame torej uradno začenja obdobje veselja, sreče, dišečih svečk, cimetovih palčk, kuhanega vinčka in drobnih presnečenj.