... Mislim nate, na najino ljubezen, a vendar nočem jokati. Rada bi te še enkrat videla in utrgala bi si trenutek tvojih sanj ... še enkrat, samo za hip, da se ne bi spet brezupno zaljubila, rada bi si vtisnila v spomin tvojo večno podobo ki sem jo ljubila, a mi ni bila usojena ...

... Po oknu spolzi dežna kaplja, s prstom ji sledim dokler ne izgine, nato vsa zamišljena sredi dneva sanjam o tebi in želim, da bi te spet videla pa čeprav bo bolelo. Zadnje čase so vse misli, želje, pesmi posvečene tebi, ki te ljubim in sovražim ob enem ...

... Spet po oknu spolzi nova dežna kaplja, tako kot moja solza, ki je vsakič znova posvečena tebi, še vedno si najlepše bitje pod soncem pa čeprav nisi več moje bitje ...

... Počutim se kot ptica brez kril, rada bi poletela, a ne morem. Moje telo je nemočno. Misli so pri tebi, neka čudna sila me vleče k tlom, jaz pa želim poleteti, poleteti kot črna vrana ali siv golob. Ni važno, samo leteti, leteti. Sesti na tvoje okno in ti radostno čebljati, lepšati mračne večere in ti krajšati dolgočasne urice. Lahko bi ves dan zrla v tvoj obraz, spremljala tvoje korake in lomila oklep tvojega srca, a vendar usoda hoče drugače, kot ena izmed tisočih ptic poginem, le zaradi tebe ...

... Umrl si tistega dne z mano. Še vedno živiš in jaz tudi, a vendar si mrtev in jaz tudi. Dan je bil navaden, ti in jaz pa tako blizu in hkrati tako daleč. Tistega dne sem te imela bolj rada kot kdajkoli prej, a ti tega nisi vedel. Pa saj se ti ni zdelo pomembno. Zame je bilo. Pa še kako.Še vedno vidim tvoj pogled tistega dne. Še vedno vidim vse. Preveč. Želim si, da ne bi. Tisti trenutek, ko te bom zagledala bom umrla in ti boš umrl v mojem srcu. A čudno. Še vedno te ljubim ...

... Nekateri ljudje so srečni v življenju, nekateri ne. Če nimaš želja, imaš vse. Jaz si želim le tebe. Ponoči, ko spim sanjam čudovite sanje, ki so neuresničljive. V njih sva jaz in ti. Včasih me v srcu tako zelo zaboli, da se sredi noči zbudim in po licu mi začnejo teči solze samo zaradi tebe. Mislim, da bodo tekle vse moje življenje, ker ne bom nikoli več dobila tistega dela mojega srca, ki si mi ga ukradel tisti zimski večer, ko sva se videla. Postopoma si mi ukradel srce. Najprej s čudovitimi pogledi, nato z besedami, nato dokler nisem bila čisto tvoja in ti čisto moj. A prišel je tisti dan, ko si odšel. Tokrat za vedno. Mislila sem si, prosim ne reci da odhajaš, ker ne vem kaj bom naredila. Vendar si odšel in s teboj je odšel tudi velik del mene. Jaz pa si še vedno lažem, da bova nekoč spet skupaj pa čeprav vem da se to ne bo nikoli zgodilo. Toda moram si lagati, drugače preveč trpim. Tako le nekako preživim dan za dnem s tabo v srcu ...

Danes spet jočem na glas ... ker preveč boli. In danes, ko bi bila najraje v tvojem objemu, sem sama. Spet sama. Po licih mi polzijo solze.
Kako topli in sveži so spomini nate ... danes še posebno ...
:'(