Prva ljubezen! Tako močna in brezmejna, nepopisna in v srce vklesana, za vedno prva in izbrana. Zapisana v vesolju, lepa in opevana, v zvezde vkovana. Skrita pred resnico in bolečino. Premočna, da bi čutil nje konec, presvetla, da bi te preslepila in presladka, da bi je ne pil. In, ko odide, bolečina tako močna in brezmejna, nepopisna in v srce vklesana, za vedno prva pregrenka, da bi jo užil, presladka, da bi ne pustila grenke bolečine. Preveč boli, da bi se še kdaj tako imenovala, zato je prva. Tako zelo ljubiš in tako zelo boli samo enkrat in nikoli več.

Se še spomnite svoje prve ljubezni? Še kdaj pomislite na njo? Sploh vemo kaj je prva ljubezen? Je to tista nedolžna ljubezen v vrtcu, je to tista igriva osnovnošolska, malce sramežljiva gimnazijska ali pa je to tista ljubezen, ko prvič ljubimo in ko prvič zares boli.

Sama se spominjam vseh svojih ljubezni, ampak še vedno je moja prva prava samo ena.

Luka ... fantek temne polti in s čokoladnimi očmi. Vanj sem bila zaljubljena v vrtcu. Z njim se bom poročila samo zaradi tega, ker je njegov očka policaj in tako naju bo lahko vedno varoval pred nepridipravi. Še danes ga videvam na ulici in še danes so njegove oči božansko čokoladne ...
Kmalu so se sanje o poroki z njim porušile ... takrat ko je v vrtcu Kinder jajček podaril neki drugi punčki.

Žiga ... začetek osnovne šole. Spoznala sem ga na zimovanju v Kranjski Gori. Takoj mi je bil všeč. Svetla polt, dolgi laski, modri učki ... ampak, ker sem bila sramežljiva dlje kot od nedolžnih obiskov pri meni ali pri njemu doma nisva prišla. Bila sva bolj prijatelja kot karkoli drugega ... še danes ga videvam na ulici, ni več takšna punčka kot je bil takrat, ko sem bila vanj zaljubljena in tako so tudi sanje o njem že zdavnaj zbledele.

Boris ... tista prva nedolžna ljubezen, prvo držanje za roke, prvi sprehodi tudi prvi mravljinci in prvi metuljčki. Fant z rdečo-oranžnimi lasmi, pegastimi lički in nenormalnim športnim talentom. Fant, ki mi je ukradel prvi poljub in to prav na dvorišču pred našo hišo. Na žalost sem se ga kmalu naveličala ... danes ga videvam samo še na televiziji. Fant je uspešen košarkaš.

Boštjan... v osnovni šoli nisem bila edina, ki je bila zaljubljena vanj. Seveda je bil najboljši košarkaš na šoli, glavni frajer ŠKL ekipe in glavni lepotec. Tudi on me je očaral s temno poltjo in rjavimi očmi. To je bila prva ljubezen zaradi katere sem jokala. In to je bila tudi prva ljubezen, ki mi je ukradla tist prvi velik poljub. Vendar je bila to tudi ljubezen, ki sem jo kmalu prebolela. S svojimi frajerskimi izpadi mi je dokazal, da ni vreden mojih solz.

Tadej... fant, ki mi je bil pravzaprav všeč že celo osnovno šolo. Blondinec temne polti in svetlih oči. Najina ljubezen se je razvila takoj po končani osnovni šoli. Prva ljubezen, ki je bila resnično malo bolj resna. Prvi resnejši poljubi, sprehodi, telefonski klici, sms sporočila ... Vendar pa je bila to tudi prva ljubezen, ki me je resnično dušila. Fant je bil na žalost ali pa na srečo dobesedno obseden, tega pa takrat med poletnimi počitnicami nisem prenesla. Še pred začetkom gimnazije sem končala najino "zvezo". Bil je tudi edini fant, ki sem ga nenamirno prizadela. Danes se še vedno srečujeva, je pa tudi edini s katerim se še pogovarjam in s katerim sva še vedno prijatelja.

TIL... moja žabica, moja driska, moja bubica, moj bubu ... moja največja, prva in edina ljubezen. Edina ljubezen, ki je zares moja prva. Edini fant ob katerem čutim vse to kar naj bi ljubezen bila, edina oseba, ki jo imam resnično rada in edina oseba, ki jo tudi resnično ljubim. Prva oseba, ki je v meni zbudila vse tiste občutke, ki jih v človeku zbudi ljubezen. Oseba, ki mi je ukradla vse tisto prvo, kar ti oseba sploh lahko ukrade. Prve zaljubljenje poglede, prve prave metulje ljubezni, prve prave poljube, prve prave dotike, prve prave sladkobe in grenkobe ljubezni, prve prave solze in oseba, ki mi je pokazala prvo pravo srečo in veselje.
In moj Til bo za vedno moja prva ljubezen.