11 december 2007
Sanjaj ...
Ubistvu niti nimam prav posebnega razloga, saj ga niti ne rabim imeti. Nikoli me ni bilo strah in nikoli se nisem bala pisati. Pravzaprav mi je čisto vseeno kdo bere moje pisarije.
Ni se mi potrebno in nočem se skrivati, a tako pač trenutno čutim ...
Časa za pisanje nimam in tudi prave energije ne ... misli in doživetja v moji glavi se nikakor ne znajo izliti na tipkovnico, tako kot so se včasih. Kot, da bi mi zmanjkalo idej, kot da je umrla moja muza.
Vedno več mislim nanj. Njena, popolnoma na mojo kožo napisana zgodba, mi je ponovno zamajala moje že tako trajno poškodovano srce.
Še vedno je toliko stvari o katerih bi rada pisala ... do takrat pa ... sanjaj svoje sanje mehurček moj!
Tjaša, 15:18
