03 december 2007
I sm so fuckin tired ...
Oči še komaj držim odprte ... telefon mi je zazvonil že najmanj tisočkrat.
Tjaša kaj imam danes na urniku? Tjaša pošlji mi prosim številko od mojega taksista! Tjaša kdaj imam danes sestanek? Tjaša kaj imaš danes oblečeno? Tjaša prosim skoncentriraj se. Tjaša danes te rabim na maksimum! Aaaaaaaaaaaa ... Stop fucking me straight in the head!
Prekleto sem jezna. Nimam več moči. Ne morem in ne znam se več upirat demonu v meni, ki mi krade energijo.
Njih pa to prav nič ne briga.
Umiram. Počasi ... vsak dan mi odmre nov delček telesa.
Občutek imam, kot da duša počasi polzi iz mojega telesa ... kot kup mesa ždim pred ekranom, oči pa nemo strmijo v ekran.
Trudim se ... a tudi za pisanje nimam več moči. V meni je toliko besed, toliko trenutkov pa jih ne znam opisati. Ne morem.
Bojim se. Bojim se tistega trenutka, ko se bo moje telo vdalo.
Please, just give me a moment to breath, to live ... I need my time for me, just me!
Tjaša, 09:36
1 Comments:
Vzemi si ga!
