12 november 2007
Never ending story ...
Nikoli si nisem predstavljala, da se bom z njim kdaj pogovarjala o takšnih stvareh. Nikoli. Še nekaj mesecev nazaj bi mi najvrjetneje počilo srce.
A danes je vse drugače ... Jaz živim svoje novo življenje, on živi svojega tam daleč stran. Jaz sem zaljubljena, on pa svoja čustva še odkriva.
Nikoli si nisem predstavljala, da bom jaz tista s katero bo želel govoriti o takšnih stvareh. Niti nisem hotela.
Tjaša ti me najbolj poznaš. Veš, da ti zaupam, drugače ti ne bi pripovedoval takšnih stvari ...
Sploh ne vem kdaj so se stvari tako zelo spremenile ... Midva ... midva se pogovarjava o čustvih, ki jih čutiva do drugih, novih oseb. Niti ne vem kdaj se je vse tako zelo spremenilo, ampak vesela sem, da je tako. Rada se pogovarjam z njim, ker me obliva nek nepoznan občutek, ki ga prej nikoli ni bilo. Zdelo se mi je kot, da pred mano vedno nekaj hoče skriti. Danes ni več tako.
Le zakaj? Odgovora najvrjetneje nikoli ne bom vedela. Ampak midva se pač pogovarjava. O ljubezni. Le kaj se je zgodilo ... Ta svet je res čuden.
Rada bi, da je srečen ... tako kot jaz. Rada bi videla, da bi bil ljubljen in zaljubljen tako kot jaz. Čeprav na trenutke zaboli, ker je drugačen, ker je takšen kot sem jaz želela, da bi bil tistega, zdaj že davnega aprila. A vendar.
Naju je konec. Že zdavnaj. Pravljica je zaspala že davno ...
Jaz danes živim novo, čisto drugačno.
Tjaša, 07:50
1 Comments:
Tjaša... lepo si napisala... In vesela sem, da si prišla do točke, ko si resnično zmožna razmišljati tako... Vidiš, da je tudi za naju posijal sonček in sva šli naprej... brez starih okov...
Sedaj živiva novo, srečnejše in bolj polno življenje...
Preteklost pa je res samo še preteklost...
By 
Anja, at
10:49 dop.
