In my own world
Nosso amor é como o vento ...Năo posso vę-lo, mas, posso senti-lo ...













24 julij 2007

Fiesta todo el dia



Sobota ... Til v lokalu na pijački po naključju spozna Sebastiana, frizerja, ki ga baje tako zelo nujno potrebuje. Starejši gospod je po njegovih besedah prava faca, in ko Til popoldan pride domov, se o tem lahko prepričam tudi sama. Ne vem kako, toda čudežno ga je prepričal in njegova pomočnica mu je oblikovala njegove vedno nedotakljive, značilne ala "Jan Plestenjak" obrvi. Z voskom, seveda. Mislim, da sem ob tem podatku zares umrla od smeha.
Sebastian pa naju je nato kot pravi Španec, kateri so zares odlični gostitelji povabil na večerjo.
Predjed, glavna jed, vinček, pivo, Hierbas Ibicencas ... in ni bilo potrebno več veliko prepričevanja. Sebastian je imel namreč 15 prostih mest na guest listi za Amnesio.
Žur: People from Ibiza. Seveda sva šla. Kdaj pa še imaš takšno srečo, da imaš prost vstop v Amnesio.
Noro, noro, noro. Kako se te ljudje sprostijo. Čeprav nisva poznala nikogar smo se imeli noro.

Ponedeljek ... Tilova prijateljica Anna naju je nekako uspela spraviti na guest listo za Amnesio. Spet. Cocoon. Tilov najljubši žur.
Vstopnina: 60 €. Drago. Svinjsko. Predrago.
Kljub guest listi sva plačala 20€. Noro. Vrsta pa neskončna. Ob 3.30 zjutraj sva končno v Amnesi. Ne vem zakaj, ampak klub me znova in znova očara. Ogromen je. V njem se zabava več kot 6000 ljudi.
To bo noč, ki je vrjetno nikoli ne bom pozabila. Bila je prva takšna. In vrjetno zadnja v mojem življenju. Naj bo ta noč za vedno moja skrivnost.

Sreda ... Space. Home of La Troya. Šov, ki sem ga videla že takrat, ko sem bila prvič na Ibizi. Nekaj kar nisem hotela zamuditi.
S Tilom nama nekako uspe prepričati varnostnika, da je on že dobil svojo VIP vstopnico, jaz pa svojo še čakam. Way to go. Še en brezplačen žur. Sicer ne vem kako nama je uspelo, ampak na koncu nisva nič prišparala.
Cene pijač so nore. Obupne. Ogabne. Svinjske.
Steklenička vode 8-10€, pivo 12-15€, koktejli, vodke in vse ostale žgane pijače pa od 18€ naprej.
Se še čudim zakaj so v klubu ob 9h zjutraj vsi opremljeni s sončnimi očali? Ne. Tabletko namreč dobiš že za pičlih 10€. Če to ni noro ...

Petek ... Pacha. Subliminal. Erick Morillo.
Vstopnina: 60€. Ne, Til toliko ne dam. V Portu nama uspe dobiti karto za 45€, Til ima namreč zaradi dela z agencijo za večino klubov VIP vstopnice.
Amazing. Pacha je definitivno najlepši in najbolj posh klub. Na wc-ju ti podarijo liziko. How crazy is that! V njej se kar tare pozornosti željnih ljudi.
In osebje v lokalu. Božansko. Mislim, da imajo vse natakarice, natakarji, plesalci, varnostniki ... preden dobijo službo avdicijo. Definitivno so oni tisti na katerih si spočiješ oči.

Sobota ... El Divino. Hed Candy. Glasba, ki me je obsedla takoj, ko sem slišala Tilov prvi cd.
Vstopnina: 35€. Pijača pa spet ubijalsko draga. O tem koliko sva porabila, ob 9h zjutraj, ko se vračava domov raje ne razmišljava. Najini denarnici sta spet prazni. Na žalost sva prepozno ugotovila,da bi bilo denarnice bolje puščati doma.
Seveda sva morala Cocoon ponoviti. Prav tako Pacho. In srečanja s Sebastianom, Anno in ostalo družbo. Obožujem njihovo sproščenost. Njihove klube. Njihovo prijaznost, odprtost ...

Fiesta todo el dia wapa!

0 Comments:

Post a Comment

Powered by Blogger

Tjaša...

To sem jaz...

Moje misli...

Zakladnica misli...

Mehurčki...