04 julij 2007
Tren? No, gracias ...
27.06.2007
21.45
Sedela sem v vgonu, ki sem si ga izbrala. Sama.
Nenadoma so mi ugasnili lucko ... sem mislila, da le zacasno, saj smo bili ravno v tunelu, ampak ne lucka se vedno ni svetila, ceprav smo bili ze zdavnaj iz tunela. Oh ja ... jaz pa sem se zalozila z vesemi moznemi trac revijami, da ja ne bom zaspala.
Tudi stikalo ni delovalo. Groza. Premaknila sem ga najmanj 5x, lucka pa se kar ni svetila ... Good god, sovrazim temo.
Hmm ... lucka v vagonu pa kar na enkrat spet sveti ... I wonder why? Mogoce zato, ker smo se ravno ustavili. No ja, vsekakor sem vedela, da bo tole se zanimivo. Mislim, da do letala nisem zatisnila ocesa.
22.07
Joj, ko bi te bebavi Italijani vsaj malo razumeli anglesko. Bumbarji.
G. Sprevodnika sem najmanj 3x prosila naj mi ugasne klimo, saj je bilo v kabini svinjsko mrzlo. Gospodicna zaprite okno ... em ce se ne vidite je okno ze zdavnaj zaprto, piha pa se vseeno. No pa zaprite vrata kabine ... mhm dobra ideja stari ... mogoce bo pa res pomagalo.
Eeee wrong, v kabini je se vedno svinjsko pihalo ... no ja tako sem vsaj vedela, da vsekakor ne bom zaspala.
22.43
Lady in Nova sta predelani. Za mano je bilo natanko 5 postaj. Pribilizevali smo se ze 6. in ja, ne boste vrjeli, na voznem redu sem si dobesedno kljukala postaje, ki so bile ze mimo. Mja ziher je ziher. Spala tako in tako nisem. Lady in Novo pa sem do Bologne prelistala se najmanj petkrat.
23.33
Prvi postanek v Benetkah ... pol ure. Hmm takrat sem upala, da to pomeni pol ure kvalitetnega spanca. V kabini sem bila namrec na sreco se vedno sama.
28.06.2007
24.00
Wuhu v kabini nisem vec sama. Z mano v kabini sta sedaj dva totalno prijetna nemca. Fant in dekle ... no ja nemca? Govorita ene 3 razkicne jezike ... Nemsko? Anglesko? Hmm nekaj cudnega??
No ja toliko o spanju.
24.50
Panika. Totalna panika. Pol urni postanek v Benetkah se je zavlekel v ze vec kot 45 minutno zamudo. Po mojem voznem redu bi takrat morali biti ze zdavnaj v Padovi, mi pa smo se kar stali v Benetkah. Groza. Pomoje ni manjkalo vec veliko do tega, da bi me zadela kap.
2.17
Na mojem voznem redu je to bila ura ob kateri bi morala v Bologni izstopiti iz vlaka. Mi pa nismo bili niti slucajno blizu. Vlak je imel namrec vec kot eno uro zamude. Nisem vedela ali naj jokam ali naj se raje kar vrzem iz vlaka. Res tezka odlocitev. Nikoli vec nikamor z vlakom. Nikoli. V glavi sem se namrec ze videla kako zamudim vlak za Milano.
Se dobro, da je bilo med mojima vlakoma 2 uri razlike. To me je nekako tolazilo, da drugega vlaka morda vseeno ne bom zamudila.
3.00
Ja se najmanj pol ure me je locilo od moje postaje v Bologni. Z zivci sem bila ze cisto na koncu. Mislim, da sem v tem casu mami, Ani in Zanu napisala najmanj 20 panicnih smsov.
V glavi pa sem lahko razmisljala samo o tem, kako bom tam v 45 minutah pravocasno nasla vlak do Milana. Vmes pa sem nujno morala najti se wc, od vsega hudega je bil moj mehur ze v obliki ogromnega vodnega balona ... komaj sem se zadrzevala vso tisto vodo, ki sem jo popila od nervoze.
3.45
Koncno sem v Bologni. Sedim na peronu stevilka 6 in cakam vlak za Milano. Po ne vem kaksnem slucajnem nakljucju mi ga je uspelo najti v 5 minutah. No ja wc-ja pa nikakor. Ce bom morala cakati do Milana bom umrla, je bila takrat edina stvar, o kateri sem sploh lahko razmisljala.
4.07
I am on the train to Milano. Hvala bogu. In saj ne da mi je pri mojem istopalnem podvigu iz prejsnjega vlaka padel kuli naravnost pod vlak in na tire. Ja, predsavljajte si Tjaso kako vlaci svoj vec kot 20 kilski kovcek po tistih malih stopnickah iz vlaka. Obup.
No ja potem sem pisala s svojim zelenim kulijem, na hodniku vlaka. Vlak do Milana je bil namrec tako nabasan, da sem bila pravzaprav lahko vesela, da sem sedela na kovcku, v hodniku vlaka.
Sem ze omenila, da z vlaki ne bom vec potovala? No ja ... nekako bom morala priti nazaj, ampak vedno bolj razmisljam o letalski karti iz Milana do Benetk, Trsta, Ljubljane?
Sem ze omenila, da z vlaki ne bom vec potovala? No ja ... nekako bom morala priti nazaj, ampak vedno bolj razmisljam o letalski karti iz Milana do Benetk, Trsta, Ljubljane?
5.15
No ja ... na hodniku sploh ni bilo tako zelo grozno. Vsake 3 minute sem dvignila svojo rit in se umikala ostalim potnikom, zapirala okono, poskusala zaspati ... seveda brez uspeha. Vsekakor pa sem upala na tocnost vlaka ...
6.45
Koncno, koncno sem v Milanu. Zelezniska postaja pa je ogromna. Ogromna.
Upala sem samo, da cim prej najdem avtobus do letalisca ... oci sem po 10h urah na poti se komaj drzala odprte, telo se mi je od nespanca in od nenormalnih drz na vlaku kar treslo.
7.05
Koncno sem na avtobusu do letalisca. No ja ... konec koncev ni bilo tako zelo tezko.
8.15
Letalisce.
Ogromno. Toliko odhodov letal nisem videla se nikjer. Le kje naj najdem moj let do Ibize. Tukaj je bilo namrec vec kot 10 tabel z odhodi. Groza. In toliko ljudi. Ne vrjetno ... tudi v Londonu na letaliscu jih nisem videla toliko. Noro ...
Po vecih sprehodih po celem letaliscu sem koncno nasla pravo okence, kjer sem lahko oddala prtljago.
In potem se je zacelo. Let je bil prestavljen iz 11.20 na 10.20 ... hmm kako zanimivo, ko sem bukirala karto je bil cas leta 10.30.
Vkrcanje so tako napovedali za 9.40. Hvala bogu.
Potem pa nikakor nisem nasla okenca, kjer bi se lahko dokoncno cekirala. Ura je bila ze skoraj 9.30 in nikjer odprtega okenca. Panicno sem hodila po letaliscu gor in dol, na tabli pa se vedno nikjer stevilke pravega okenca. Nato sem koncno nasla zemeljsko stevardeso, ki mi je razlozila, da letalo za vkrcanje se ni pristalo, zato gate se ni dolocen.
Aha ... no ja potem se panicno sedela pred tablo in na njo pogledala vsaki 2 sekundi.
9.45 - Nic.
9.50 - Nic.
10.00 - Koncno!
Ljudi pred okencem pa ogromno. Zdelo se mi jih je na milijone. Mnja moja glava ni bila vec sposobna trezno razmisljati.
Vkrcanje, koncno ... Gremo. Gremo!
Potem pa nov zaplet. Neka razvajena smrklja se je zacela histericno dreti. Tulila je huje kot zival. Ni se hotela privezati. Groza. In njena zabotoksirana mama ... videla sem ju ze na letaliscu ... je bila se hujsa. Pojma ni imela kaj naj dela z otrokom. Hm le kje je oce, ki sem ga prej videla na letaliscu?
Nam ostalim potnikom pa nic jasno. Dete se je noro drlo. Tulilo. Ziva histerija. Stevard se je na vse nacine trudil, da bi jo utisal. Ampak ne. Bilo je vedno huje ... ko smo ze vzletali pa je kar na enkrat iz sosednje vrste vstal moski, ja ocitno njen oce in se zacel dreti na malo. Niiiikiiii ...
Koncno tisina. Ampak potem je sele nastala panika, ker je on vstal ze med vzletanjem, ko bi vsi potniki morai biti privezani. Groza. Seveda smo se vstavili.
In ja tako smo namesto 10.20, vzleteli ob 11.10.
Noro.
Ne vem, ce mi je na letalu ravno uspela zaspati. Ljudje so namrec non stop hodili gor in dol po letalu in me rukali z vseh moznih strani.
Meni se je useplo vsest v narobno vrsto. Mnja ne vem od kdaj sta si stevilki 25 in 29 tako zelo podobni, ampak jaz za to pac krivim svojo nenormalno utrujenost.
13.10
Koncno sem na letaliscu na Ibizi. Z veseljem in z zadnjimi mocmi zvlecem svoj kovceh iz tekocega traku in z najvecjim nasmehom stopim na sonce, kjer me je ze cakal Til.
Nasmejan in lep tako kot vedno.
Objem in poljub na lice ... tako, kot je navada v Spaniji.
In ze sva bila v njegovem Butchu, pripravljena na najine skupne dogodivscine tega poletnega meseca ...
Tjaša, 15:01
7 Comments:
Zašto ga u obraz ljubiš,
takvih ti je spisak dug.
Promaši bar milimetar
i poljubavc če biti dug:)
Fajn bod ...Ibica je krasna (kar vrjetn zdj že predobr veš)
By 
, at
8:22 pop.
u madonca, svaka ti čast da ti je tole vse ratalo..jst bi se že obrnila in šla domov :D
Sem pa vesela da si končno z njim.tko kot je treba ;)
By 
Blanka, at
10:58 pop.
Mhm A je to Ibica je hudo krasna. Ze 2005 k sm bla tuki sm bla cist naudusena, ampak zdej mam pa mal vec casa, da hodm okol in sama mal bluzim po celem mestku, tko da je res d best! I love it. Skoda samo, da ne bom mela nc casa, da bi sla se za par dni v Barcelono! ;)
Hmm Prpl ja sej ni velik manjkal, da bi znorela, ampak sej ves, ko si enkrat na pol poti ... potrpis in zdej vem, da se je splacal! :D
Samo, da si srečno prispela na Ibizo. Prou fouš sm ti. Ampak ti privoščim :D Mej se noro :*
By Leopoldina, at
3:32 pop.
Glavno, da si zdaj tam in da te čaka super poletje ;))
tjaša, afkors da se je splačal...a si kdaj dvomila v to? :D
ja mej se lepo, mi bomo pa gnili tukaj haha :D
By Blanka, at
12:03 pop.
Uf, jaz bi se verjetno sredi letališča usedla na tla in začela cmizdrit.
Dobra si, ej ;)
Zdaj pa uživaj, pa javi se še kaj!
