In my own world
Nosso amor é como o vento ...Năo posso vę-lo, mas, posso senti-lo ...













14 maj 2007

Rutina



Ne vem zakaj se mi dozdeva, da se moje življenje vedno bolj spreminja v rutino.
Vsak dan vstanem ob 8.00 zjutraj, zletim pod tuš, pojem kakšno malenkost za zajtrk, vmes najmanj petkrat zvoni službeni telefon, se oblečem, vmes nujno pokukam še na intrnet in že se peljem proti Ljubljani.

Ob 10.00 sem že na svojem delavnem mestu. In tako je vse do 18.00 zvečer. Pogodbe, računi, ponudbe, e-maili, nešteto telefonov ... in vmes komaj najdem pol ure čase, da nekaj malega pojem, mogoče napišem kakšno sms sporočilo in že zvoni telefon. Službeni seveda.

Ob 18.30 sedim na avtobusu proti Grosuplju, če mi uspe seveda. Med 19.00 in 19.30 uro sem doma. Abnormalno lačna. Seveda sledi basanje s hrano, ker se mi nikakor ne uspe zadržati. No ubistvu se niti ne trudim.

Po takšnem dnevu si nikakor ne predstavlajm večerje sestavljenje iz koščka polnozrnatega kruhka, kislega sirčka in vode.

Potem pa se usedem za računalnik, ker energije za kaj drugega tako in tako sploh nimam.
Še dobro, da mi ostane vsaj toliko energije, da lahko poklepetam z mojimi najljubšimi, preberem e-maile, bloge, malo pobrskam po intrnetu in nenazadnje preberem še kaj za faks. Časa za sprehode in pijačkev z mojimi puncami imam še komaj kaj.

Zato se zamislim.
To kar delam danes, obožujem. Svoje delo namreč. Bolj razgibane, zanimive, pestre in zabavne službe si v tem trenutku sploh ne bi mogla želeti. Pa vendar. Ne predstavljam si, da bi tako živela celo svoje življenje.
Kaj pa družina in otroci, ki si jih nekoč želim imeti. Že danes me takšno delo ubija. Pri 22 letih. Kaj šele, ko bom morala doma vsakdan tudi skuhati, se igrati z otroci, se pogovarjati s partnerjem, oparti perilo ...

Ne nikakor si ne predstavljam svojega življenja zavitega v takšno vsakodnevno rutino.

10 Comments:

Hja šele, ko enkrat začneš s takšnim delovnim časom, se zaveš kako nam je zdaj v bistvu lepo ;)

Predstavljaj si še, da si omisliš kak šport, npr. aerobiko 2x tedensko, zraven tega bo treba še otroku pomgat pri domačih nalogah, učenju.. Eni pa poleg vsega tega še študirajo...

By Blogger Masikaaa, at 9:10 pop.  

Ma ja sej lih to je to :/ K že zdej se mi zdi, da nimam nič časa, kaj šele ko maš familijo ... ne res si ne predstavljam. Zato pa upam, da nikol ne bom mela tazga delavnika! :D

Športa si pa sploh ne predstavljam klele nekje umes, k tok crknena pridem dam, da se loh sam še u postlo zavlečem z leptopom u naročju :D

By Blogger Tjaša, at 9:28 pop.  

Današnji čas ni naklonjem mladim družinam; otroke bo treba puščat v vrtcu, v najboljšem primeru pri naših starših. Potem pride do tega, da te otrok kliče po imenu in je bolj navezan na vzgojiteljico v vrtcu, kot pa nate.
Ne vem no, tudi meni ni jasno kako bom tole zvozila. Ker nočem bit taka mama. Mi je pa jasno zakaj se vse manj mladih odloča za otroke.
Js verjamem, da nam bo nekako uspelo, saj pa smo dovolj iznajdljive punce :).

By Blogger Evie, at 7:46 dop.  

Tjaša jest se ti čist pridružujem, ker sem sama približno na istem in mi je groza, če bo cel življenje tko. Sam itak ima 3/4 služb že tak delovni čas, kaj šele bo.

Oh, ja kje so uni brezskrbni časi, ko smo po cele dneve kofetkal?!

By Blogger MIGRENA, at 8:33 dop.  

Joj raje ne bi o tem. Ko se spomnim, da grem jeseni v službo in to pravo odgovorno in ful time službo me dobesedno stisne. Kaj bi dala zdele še za eno leto faxa, joj vse. Zato bom te mesece še lepo lepo uživala, ker jih bo žal prehitro konec :S
Tjaša sj veš kako je s službico, al jo maš al je pa nimaš. Itak je ne boš pustila, čeprav je naporna. Takle mamo ni kej.

By Blogger Neža, at 10:26 dop.  

Vse se da. Pač, tako je življenje. Sicer je prostega časa vedno manj, je pa zato toliko bolj izkoriščen. Ko sem bila še študentka, brez obveznosti, sem imela časa na pretek, izkoristila pa sem ga zelo malo. Danes je izkoriščena vsaka prosta minuta! In ja, včasih je težko, ampak vredno! In to je bistveno ;)

By Blogger afnca, at 10:51 dop.  

No pa sej, stvari se vsekakor dajo nekak uskladit, časa mam še vedno dovolj. Samo drugač je pač treba razporejat stvari in si pač prilagajat urnik! ;)
Ko bom pa enkrat mela familjo pa definitivno ne želim delat od 10.00 do 18.00, ker je to najhujš možno. Nimaš ne jutra, ne popoldneva.

No pa sej ... pustila je itak ne bom. Ker mi je to trenutno največja zabava, ampak še useen. Učaih si pa želim kkšn dan prebluzit doma. :D

By Blogger Tjaša, at 1:12 pop.  

a ne, svet odraslih je čist borring!

By Anonymous Anonimni, at 11:47 pop.  

Čist! :D

By Blogger Tjaša, at 12:14 pop.  

Življenje je ena velika rutina...a vedno se nekak uredi ;)

By Blogger Gaja Jezernik Ovca, at 9:07 pop.  

Post a Comment

Powered by Blogger

Tjaša...

To sem jaz...

Moje misli...

Zakladnica misli...

Mehurčki...