05 maj 2007
Dež
Ubistvu niti ne vem zakaj. Pri dežju se je namreč vse skupaj začelo. Najina ljubezen.
Prvič sicer ni deževalo. Vsakič naslednjič pa. In tako celo jesen, vse do konca aprila. Najinega prvega aprila.
Stiskala sva se pod marelo. Eno seveda. Se sprehajala po Ljubljani in niti zavedala se nisem, da dežuje. Kaplje so močile moje lase, del mojega obraza, roke, moje hlače ... pa vendar mi je bilo popolnoma vseeno. Skrivala sva se pod nadstreških hiš na Grudnovem nabrežju, kakšna ironija, se skrivala pod drevesi Tivolija in se smejala vsaki dežni kaplji.
Vseeno nama je bilo. Prav vseeno.
Tudi danes bi mi bilo vseeno.
Težko poslušam dežne kaplje, ki padajo na moje okno. Spet me spominjajo na najin začetek. Zakaj? Očitno, in priznam, sem se spet znašla tam, kjer se najdem vsak sleherni dan, ko sama ležim v postelji.
Danes bi mi bilo tako, kot takrat vseeno za razmršene lase, moker obraz, neprijeten občutek v mokrih čevljih in šmrkav nos ...
Pogrešam sprehode v dežju. Minili so že davno. Takrat, ko sva se na "sprehode" začela voziti z avtom.
12 Comments:
Smešno kako lahko še takšna banalna stvar kot je dež sproži toliko lepih spominov. In kako je vse lepše kadar je ob tebi nekdo, ki te stiska k sebi.
Tudi js nisem oboževalka dežja, mam pa tudi par lepih spominčkov nanj.
By 
Evie, at
10:52 dop.
Mhm. To se meni zadnje čase non stop dogaja ... ob vsaki najmanjši malenkosti ga spet pogrešam.
In kljub temu, da sploh ne maram dežja, bi mi blo v tem trenutku popolnoma vseeno, če dežuje ... samo, da bi bil zraven mene. :/
By Tjaša, at
11:11 dop.
Sam problem je da te potem vsaka najmanjša stvar spominja nanj in ga že zato ne moreš pozabit. Enostavno se nimaš kam upaknit ker je povsod polno spominov. Najbolj pomaga, da si v družbi, da se zamotiš in misliš na druge stvari. Pa seveda da ves čas misliš čim bolj pozitivno, kar pa tako znaš :).
By Evie, at
11:32 dop.
Jops so true! Sej to je tista najhujša stvar, ko greš narazen po tolkem času!
Ampak sej tok hudo kot je blo, ni več. Zdej so samo še šibki trenutki, pri katerih si žal ne znam pomagat.
Tko, da ... upam da bo tut tega obdobja čim prej konec! Ah ne, da upam. Vem, da ga bo ... samo mičken sončka rabimo! ;)
Mičken sončka, mičken morja, mičken mene, mičken koktejlov in mičken dobre muzike pa smo na konju:D
Sej veš, da je na koncu vse uredu;)
:*
Meni je nekoč en tip (bivši)rekel, da sem egoist, ker sem bila jezna nanj, ko je najbolj deževalo, jaz sem pa bila pod svojim dežnikom on pa je imel svojega zloženega in je hotel pod mojega.
Ja, res ti dež prinese spomine :D he he
Hehe... Matejka... res ti je mogu bit všeč, da ga nisi spustla pod svoj dežnik:))
Drugače pa Tjaša...
Aj nou hau ju fil!
Danes je zagrmelo! In si moreš mislit... celo grmenje v meni prebudi čustva in spomine... Tako pač je.. to bo vedno del mene, tako kot tudi tebe... vsi spomini... in tako je tudi prav... le da sčasoma, ne bodo več boleli...
Hahahaha Matejči :D Mislm kako si lahko tak egoist no! :P
Ma men bi blo zdej čist useen, če bi bla mokra k cucek :D
Drugač pa ja sej ... hvala bogu niti ne bolijo več, ampak vzbujajo željo po tistem, kar mi res manjka ...
By Tjaša, at
11:54 pop.
Mogoče, ti bo dež enkrat pomenil spet nekaj drugega. Dokler bo dež samo "vajin" bo tako. Enkrat pa ti mogoče en fant prikaže čisto drugačen dež...in tvoja asociacija ne kapljice bo postala drugačna.
By Neža, at
11:12 dop.
Aaa, jaa, to stanje na dežju pod isto marelo al pa eno mičkeno strehco, v stanju najhujše zaljubljenosti, k se pogovarjaš v nalivu 2h na mestu (čeprou si reku, da prideš za ostalimi čez 5-10min) pa ti sploh ni jasn, da si tko mokr, k da bi se tuširu, kaj šele, da bi te to motil, je prov zmaga. :))
In pol recimo cel "girls night out" večer pr prjatlci prežviš v njenih kratkih hlačah pa sam razmišljaš, da bi šou še mal vn na dež. <3
Oh ja, memories.
/ta zaljubljenost, k ti ni nič jasn in ti sam seka pa dogaja cele dni je čist zmaga:) why does it have to disappear eventualy? :grr:
Sej ne izgine, samo spremeni se v ljubezen, ki je lahko ravno tako lepa ali še lepša (Matr kt stara mama zvenim :P)... Čeprov je nekaj tudi ostae, mene še vedno meče, tako da mi ne more nič preprečit, da ne bi bila še vedno zaljubljena in počela neumnosti zanj :D
Jpjp, seveda je nadaljevanje lepo, mogoče še lepše :) in normalno, da te tut kdaj še meče na polno, sam ni pa to čist ta totalna zatreskanost, ko te meče skoz. :D
Ah, tista prejšnja objava me je sam spomnila na eno obdobje, ko sem bla res čist zmedena, zatreskana, čist aaaa (zadnje čase sm se bl k na to vsakič, ko sem kej za nazaj razmišljala, spomnila na une lepe momente, k pridejo res za to zatreskanostjo, k ti ful pomenjo, k so ful lepi pa vse, zdej sm se pa omembi tega butnla v glavi še mal bl nazaj, do unga momenta, ko se vrtiš sam okol te zmešanosti, pa se mi je zazdel, da bi pasalo bit zdej v tem sončku tko smešno zaljubljen, zatreskan, poln energije, čist butnjen, bi blo fajn mal te doze dobit. :)
Ker se na en način vrtim v enem krogcu, podobno kot Tjaša, in bi se najlažje iztrgala ven, če bi od nekje dobila to dozo, ratala čist aaa:D in zignorirala tist krog, stopila ven. I have enough of spinnin around. (pač najlažji način, I´m a bit shallow I guess)
