16 oktober 2007
Življenje ...
Nesreča nikoli ne počiva. Vsi smo samo ljudje ... bitja. Ranljiva in občutljiva.
Na žalost nam nič ne pomaga na poti do nesmrtnosti.
Ni važno kdo si in kaj si ... ni važno čigav si in kje živiš ... ni važno kaj počneš in koliko denarja imaš.
Vsi smo samo ljudje, tista bitja, ki znajo biti tako zelo hudobna in uničevalska, a hkrati najbolj ranljiva.
Niti ne vem zakaj nas takšne nesreče tako zelo pretresejo, včeraj je na cesti prav tako ugasnilo življenje, dva, ali celo trije ... prebrali smo kroniko, mirno zaprli časopis in zaspali.
Nesreča nikoli in nikdar ne počiva ... in ne izbira svojih žrtev. Danes sem lahko to jaz, jutri ti, nasldenji dan spet nekdo tretji ... življenje je pač prekratko in tisti nekdo, ki nam je že zdavnaj napisal življenjsko zgodbo ima vsak dan veliko preveč dela z zapisovanjem osmrtnic.
Sovražim dneve kot je danes ... in sovražim smrt.
V takšnih trenutkih sovražim življenje, ker nam v danih situacijah ne nudi nesmrtnosti.
4 Comments:
To si dobro napisala in res je. Vse je res. In ob takih dnevih se zdi res vse tako zelo nesmiselno in butasto. Ampak jutri je nov dan, za vse nas, ki smo še tukaj.
Smrt res ne izbira.. to nas pa tako bolj pretrese ker on ni bil nek anonimnež in 'smrtna žrtev na tej pa tej avtocesti' ampak Toše - poslušali smo ga, vedeli smo kdo je, ogromnokrat smo videli njegov obraz.Takrat te veliko bolj zadane.
Mediji znajo ljudi približat da se ti zdi, da jih kar osebno poznaš, pa jih ne.
Velika izguba, tu ni debate.
By 
Deklica, at
10:29 pop.
Jst nevem, mene vse take zadeve ubijajo.dobesedno me je strah stopit na cesto, ker ne vem ali sploh pridem živa nazaj ali ne.
tudi jaz sovražim take dneve, dneve kjer morajo umirat mladi, nedolžni, dobrosrčni ljudje, pa sploh kdorkoli...in toliko težje, je če umre še nekdo ki ti je bil zares pri srcu.tošte, resda nisem poznala v živo, niti nič, ampak priznam, da mi je res totalno hudo zanj.Nevem, sploh ne znam opisat teh občutkov, ampak tak cmok imam v grlu, kot da bi bil tu z mano, kot da bi ga poznala.
in naravnost trapasto je to, da vedno nekdo nasrka ki nima blage veze pri nesreči, povzročitelj, ki pa očitno niti malo ni pomsilil na druge pa jo vedno odnese čil in zdrav.
vse preveč je teh smrti, vse preveč je nepredvidljivo življenje.Ko veš, da nekega dne, lahko tudi tebe doleti kaj takega in ta misel ej najhujša...
By Blanka, at
11:04 dop.
Nieti so nekoč pel: Pa tako lep dan je bil, preveč lep za smrt.
Škoda je mladega življenja, ki je ugasnilo po neumnosti
By 
, at
10:16 pop.
