... danes ni. V moji glavi je toliko vprašanj, na katera najvrjetneje nikoli ne bom dobila odgovora.
Najraje bi pobegnila kilometre stran. Tam je vse lažje. Tam lahko letim. Razprem svoja krila in pozabim.

Nič mi ne manjka. Res ne. Ali pač.
V svoji koži se počutim odlično, ljubim svoj svet.

Sovražim svojo glavo. Sovražim glas v njej.
Ne znam ga utišati. Spet je zajebal še eno izmed stvari za katero sem se tako zelo trudila in si jo tako zelo želela.
Pa saj si jo še vedno, ampak v srcu pač ni prostora zanjo ...
Čeprav tako zelo hrepenim po bližini, dotiku ... norosti.

Kdaj bo spet tako kot je bilo? Bom še kdaj zares letela?
Želim si, res si želim.

Včasih je bilo tako lahko ...