14 september 2006
Danes ...
... spet čutim, da živim.
Danes sem spet vesela, bolj kot sem bila kdajkoli prej v zadnje pol leta. Ne morem vrjeti kako so se stvari, kar na enkrat obrnile na bolje. Očitno je bila potrebna razdalja in čas. Trenutno naju loči natanko 1878 kilometrov pa vseeno čutim, kot da si tukaj. Popolnoma blizu, tako da te lahko spet čutim in vonjam.
Očitno sva oba rabila čas, da razmisliva, zbistriva svoje misli in se zaveva, da to ni bilo to. Da sva se skrivala za steno, katere zidovi niso bili dovolj močni, da bi izdržali pristisk najinih čustev.
Nevrjetno kako sproščeno se sedaj lahko pogovarjam s tabo, kako lahkotno se zdi vse kar ti povem. Čisto drugače, kot takrat, ko se sploh nisva znala pogovarjati, niti poslušati. Danes sva se pogovarjala tako, kot se prej v 5 letih nisva nikoli in danes je bil pogovor bolj odkrit kot kdajkoli prej. Danes tudi tvoje besede zvenijo drugače.
Vedela sem, da me ne boš razočaral, pa saj me nikoli čisto zares nisi. Vesela sem, da sva se po tolikem času pogovorila. Nevrjetno kako pomirjajoče je to vplivalo name. Kot, da se mi je nekaj odvalilo od srca. Pa sej se mi tudi je. Slišati nekaj tako lepega, po tolikem času ...
Rad te imam, zelo.
Tjaša, 20:56
5 Comments:
tiasha, ful ti privoščim, da bi vse še obrnilo tebi in vama v prid, saj se mi zdi, da si res zaslužita še drugo možnost. Če je to to, na kar sklepam po tvojem pisanju... in sem ful vesela zate!
Aja, Mimi drgač :-)
Yes, Yes, Yes....
Js sm skus vedla, da bo tko:) Hihi...
Tjasa, full sm vesela zate!!!
Joooj, kok težav nastane iz tega, k se ljudje ne znamo pogovarjat. Včasih mi je že prav smešno, no.
Drugač sem pa vesela zate. ;)
Hvala punce! ;) Ja jabuček sej sm jst rekla, očitno je blo potrebnih teh 1900 kilometrov, da sva se midva sploh začela pogovarjat, tko k je treba ...
Bomo vidli, čas bo prnesu svoje. ;)
Hvala :**
Post a Comment
Powered by Blogger
, at
7:49 dop.
Tjaša, at
12:28 pop.
